Search
Close this search box.

Dnevna soba

Filter:

Bivati v najvišjem nadstropju naj bi pomenilo imeti nekoliko več ugodja in prednosti kot tisti pod vami. Žal ne vedno, saj je naša samo-graditeljska duša prevečkrat prepuščena le ozkemu krogu nasvetov in znanja. Katere so največje zmote o mansardah?
V Sloveniji smo v preteklih desetletjih gradili kar precej velike hiše, takšen je bil pač trend. In tudi možnosti. Danes v teh hišah običajno živijo v pritličju stari starši, v prvem nadstropju si je mlada družina uredila stanovanje, mansarda pa je prazna. Otroci rastejo, odločitev kmalu pade tudi za dodaten naraščaj in potreba po dodatnem prostoru je tukaj. Seveda je najbolj logična odločitev o ureditvi mansarde. In pojavi se vprašanje, kako se tega sploh lotiti. Kako urediti v mansardi prostore za otroke, da bodo uporabni tudi za najstnike ali celo dalje.
Se človeštvo spreminja v bitja zaprtih prostorov in ali so zrakotesne, skoraj hermetično zaprte hiše, v katerih odpiranje oken ni zaželeno, res prava smer za prihodnje rodove? Zdravstveno stanje ljudi kaže da ne, saj je po podatkih zdravstvene organizacije z genetiko pogojenih le 40 odstotkov bolezni, kar 60 odstotkov pa jih izhaja iz človekovega okolja. Ni treba biti zdravnik, da bi opazili, da se povečuje število alergij, dihalnih težav, nemirnosti pri otrocih, v stanovanjih so težave z vlago vedno pogostejše …
Saj poznate tisti zoprni občutek, ko se vam na čelu nabirajo potne kapljice, obleka pa se kar lepi na kožo. Ko poletno sonce s temperaturami okoli 35 stopinj iz stanovanja naredi savno, si vsak želi, da bi si znova povrnil prijetno bivanje. Kako? Predstavljamo dva načina, kako se lahko ubranimo peklenskih temperatur v mansardnih stanovanjih.
Zelo preprost pregled nepremičninske ponudbe na tržišču jasno kaže, da se najbolje prodajo stanovanja v zadnji etaži. Velikokrat so to večje stanovanjske površine in imajo zato tudi večjo ceno, kar pa ni ovira za prodajo teh najbolj cenjenih kvadratnih metrov. Vrednost mansardnega stanovanje dviguje tudi terasa ali loža, torej odprt prostor, kjer stopimo v neposreden stik z zunanjostjo. Na japonskem imajo celo s predpisi določeno, da mora stanovanje imeti izhod na odprt prostor: balkon, loža…
Po minimalnih tehničnih predpisih za Slovenijo je potrebno zagotoviti 20% okenskih odprtin glede na tloris prostora.
Streha, najpomembnejši del ovoja zgradbe v smislu zaščite objekta pred zunanjimi vplivi, je v celinski arhitekturi pri večini stanovanjskih objektov postavljena poševno z lesenim ostrešjem – t.i. poševna streha. Mansarde s svojo razgibanostjo pa vedno bolj veljajo za prijeten in željen bivalni prostor.
Sodobna gradnja je prinesla kar nekaj sprememb in novosti tako na področju izdelkov, kot tudi pri njihovem načinu vgradnje in uporabe. Pomembno pri tem je, da se vsi bodoči graditelji zavedajo novosti in če se za njih odločijo pomislijo na vse posledice, ki jih takšna gradnja nosi s seboj.
Ker vam želimo olajšati odločitve in svetovati pri obnovi ali gradnji, za vas na valentinovo, 14. februarja ob 16.30 uri, pripravljamo seminar na temo Moja mansarda. Seminar bo potekal v preurejenem Wienerberger Centru masivne gradnje na Dunajski 167.
Pravilna vgradnja stavbnega pohištva vpliva na dolgo življenjsko dobo izdelka in na zadovoljstvo uporabnika. V energijsko učinkoviti gradnji igrajo pomembno vlogo prav detajli, ki vplivajo na zmanjšanje prehoda toplote in zrakotesnot. Pri strešnem oknu je pravilna vgradnja še toliko pomembnejša, saj gre za preboj v strehi in s tem neposredno izpostavljenost zunanjim vplivom.
Vse naloženo