Pri izolaciji ostrešja z notranje strani je najpogostejša vgradnja toplotne izolacije v prostor med špirovci in dodatno pod nivojem špirovcem. Torej vgradnja izolacijskega sloja v dveh nivojih oz. v dveh slojih. Debelina prvega sloja toplotne izolacije je pogojena z višino špirovcev, ki je običajno 14 ali 16 cm, debelina drugega sloja izolacije pa se največkrat vgrajuje pod nivo špirovcev v debelini, ki bo nato skupna debelina izolacijskega sloja vključno z izolacijo med špirovci 30 cm. V kolikor imamo toliko prostora na razpolago, potem v te namene priporočamo izolacijski filc steklene volne UNIFIT 035.
V kolikor takšne višine prostora ni na voljo, potem je potrebno vgrajevati najbolj izolativne filce steklene volne, ki imajo najboljšo toplotno prevodnost (ʎ=0,032 W/mK), govorimo o produktu UNIFIT 032, skupna debelina te izolacije naj bo vsaj 22 cm (16 cm med špirovci in vsaj 6 cm pod nivojem špirovcev).

Seveda ne pozabimo na kvalitetno in zrakotesno vgradnjo notranje parne zapore, preko katere se potem namesti zaključna notranja obloga, npr. mavčno kartonske Knauf plošče.

Preverite kako izvesti izolacijo ostrešja z notranje strani s klikom na spodnjo sliko:

Pri izolaciji ostrešja iz zunanje strani priporočamo sistem Termotop plus. Gre za trde plošče kamene volne, ki se lahko vgradijo direktno na zunanjo stran špirovcev in ne potrebujejo predhodne podeskane podlage. Običajno se Termotop plošče, ki so lahko v debelinah od 60 do 140 mm, kombinirajo z filci mehke steklene volne, ki se vgrajuje v prostor med špirovci. Tu svetujemo uporabo filcev UNIFIT 035 ali UNIFIT 032 v debelini, kot je višina špirovcev. Preko Termotop plošč se vgradi sekundarna paroprepustna in vodoodbojne kritina (KI Homeseal LDS 004 Fix plus) in vzdolžne lesene letve dimenzij 5/10 cm, preko katerih se Termotop plošče vijačijo z lesnimi vijaki v nosilni špirovec. Na spodnji notranji topli strani izolacije se pri sistemu Termotop plus priporoča vgradnja parne ovire – Homeseal LDS 5, kar omogoča difuzijsko odprto strešno sestavo poševne strehe.

Pri odločitvi za primerno toplotno izolacijo v poševnih strehah moramo, poleg ustrezne toplotne izolativnosti, razmišljati tudi na njen učinek za poletna obdobja, predvsem ko govorimo o lažjih strešnih konstrukcijah. Najbolj pogosto se v poševnih strehah vgrajujejo mineralne izolacije na osnovi kamene in steklene volne, ki so vse negorljive in zaradi vlaknaste strukture zagotavljajo tudi odlično zvočno zaščito pred hrupom iz okolice. Največkrat se vgrajujejo produkti s toplotno prevodnostjo 0,035 W/mK (npr. UNIFIT 035) ali celo v primeru manjše razpoložljivosti prostora za izolacijo, produkti s toplotno prevodnostjo 0,032 W/mK (npr. UNIFIT 032). Ne pozabimo dejstva, da je ključnega pomena za dolgoročno funkcioniranje toplotne izolacije v poševnih strehah, pravilna in kvalitetna vgradnja ustreznih zunanjih paropropustnih folij oz. notranjih parnih ovir in zapor.

Res je, da sodijo poševne strehe med toplotno najbolj obremenjene dele stavb. Še zlasti velik problem lahko predstavljajo vroča poletja. Zato je zelo pomembno, da izberemo pravilne izolacijske materiale, ki hkrati nudijo zadostno toplotno učinkovitost strehe tako v zimskem kot tudi poletnem obdobju. Priporočamo sistem Termotop plus, ki je prav gotovo med boljšimi sistemi na trgu in nudi tako toplotno, zvočno kot tudi požarno zaščito strehe. Pri tem gre za kombinacijo trdih plošč kamene volne Termotop, ki se vgrajujejo direktno na zunanjo stran špirovcev in mehke steklene volne Ecose, ki se vgrajuje v prostor med in pod špirovci na notranji strani. Tu priporočamo filce steklene volne UNIFIT 035 ali UNIFIT 032 v primeru manjše razpoložljive višine. Sistem je primeren tako za novogradnje, kot tudi za prenove streh, kjer se posega iz zunanje strani. Najbolj pogosta izvedba je kombinacija 10 cm plošč Termotop s 16 cm mehke izolacije UNIFIT 035 med špirovci, za kar so na voljo tudi sredstva Eko sklada.

Pri mansardnih stanovanjih se zelo pogosto srečamo tudi s potrebo po pregradnih stenah med posameznimi prostori. Najhitrejša in najbolj ekonomična izvedba je suhomontažni principu Knauf pregradnih sten. Za ustrezno zvočno in požarno odpornost Knauf sten priporočamo sistem Knauf stene tipa W112, kar pomeni obojestransko dvoslojno ognjevarno Knauf ploščo GKF debeline 2x 12,5 mm, priporočamo širino stenskega CW profila 100 mm, kar potem pomeni skupno debelino suhomontažne stene 150 mm. Na ta način dosežemo zvočno zaščito >57 dB, kar je ustrezno tudi glede na pravilnik o zvočni zaščiti stavb. Za zvočno izolacijo v Knauf stenskih profilih priporočamo vgradnjo poltrdih plošč iz kamene volne Natur Board VENTI ali izolacijske filce steklene volne Akustik Board oz. Akustik Roll.

Trenutno razmerje med toplotno prevodnostjo in debelino izolacijskega materiala je ʎ/d  ≤ 0,140 W/m2K, pri čemer se obstoječa izolacija ne upošteva.

Pravica do nepovratne finančne spodbude se dodeli za izvedbo toplotne izolacije ravne strehe, poševne strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru/podstrešju, če je izkazano razmerje med toplotno prevodnostjo (λ) in debelino (d) nove toplotne izolacije λ/d ≤ 0,140 W/(m²K). pri navedenem izračunu razmerij se morebitne obstoječe izolacije ne upošteva. Več informacije o potrebnih debelinah si lahko preberete KI-BROŠURA EKO SKLAD-2023_1.pdf (knaufinsulation.si)

Za pravilno in dolgoročno funkcijo toplotno izolacijskih materialov vgrajenih v poševno streho je ključnega pomena pravilna in ustrezna vgradnja notranjih parnih zapor/ovir in zunanjih sekundarnih kritin oz. folij. Svetujemo uporabo sistemskih folij in lepilnih trakov Homeseal LDS. S tem preprečimo, da bi v izolacijskih slojih prihajalo do zastajanja difuzijskega toka vodne pare in s tem posledično do navlaženja oz. pojava točke kondenzacije. Na ta način zagotovimo funkcijo izolacije za celotno življenjsko obdobje objekta.

Zaščito toplotne izolacije v poševnih strehah, poleg primarne kritine, zagotovimo še s t.i sekundarnimi kritinami – folijami, ki poleg vodoodbojne funkcije nudijo še vetrno zaščito izolacije in hkrati omogočajo difuzijski prehod vodne pare iz notranjosti proti zunanjosti v prezračevalni sloj poševne strehe. V te namene priporočamo vgradnjo sistemske paropropustne in vodoodbojne folije KI Homeseal LDS 0,04 Fix plus, kar pomeni, da ima že vgrajen lepilni trak za lepljenje preklopnih spojev folije med seboj.

Pri izvedbi izolacije poševne strehe je vidik zrakotesnosti oz. parotesnosti izjemnega pomena. To dosežemo z uporabo ustrezne parne zapore ali parne ovire, ki jo namestimo na notranjo stran izolacije, vendar pa njen pravi učinek dosežemo šele, ko jo temeljito zrakotesno zatesnimo. Za ta namen nudimo tako parno zaporo Homeseal LDS 100, kot tudi parno oviro Homeseal LDS 5 ter kompleten nabor lepilnih trakov Homeseal LDS in tesnil za zagotavljanje zrakotesnosti. Kaj pravzaprav pomeni zrakotesnost, si oglejte v tem videu Test zrakotesnosti | KIS TV – Video vsebine podjetja Knauf Insulation Slovenija

Najbolj pogoste napake so:

• v napačni izbiri izolacijskega materiala;
• neustrezni debelini izolacijskega sloja;
• neustreznem tesnjenju notranjih parnih zapor/ovir.

Sistemska izbira vseh komponent v strešni sestavi, vključno z izolacijskimi materiali in folijami, je ključnega pomena za kvalitetno in dolgotrajno funkcijo vgrajenih materialov v poševnih strehah.

Mineralna volna je naraven izolacijski material, ki hkrati predstavlja tako toplotno kot tudi zvočno in požarno izolacijo. Zaradi svoje vlaknaste strukture omogoča odlično zvočno zaščito gradbenih konstrukcij in spada med najbolj paropropustne izolacijske materiale in kot tak v gradbeništvu zelo zaželen material za sestavo t.i. difuzijsko odprtih konstrukcij. Z mineralno volno lahko izoliramo skoraj vse konstrukcijske sklope v gradbeništvu in industrijski tehniki. Mineralno volno delimo na kameno in stekleno volno.

Tako kamena kot steklena volna spadata med mineralne naravne izolacijske materiale, proizvedeni sta iz naravnih ter obnovljivih surovin in imata visoko stopnjo okoljske sprejemljivosti. Vsi proizvodi iz mineralne volne vsebujejo visok delež recikliranih in obnovljivih snovi. Ob njihovi uporabi pa privarčujejo neprimerno več energije, kot je potrebujemo za njihovo izdelavo. Tako je npr. pri proizvodnji mineralne steklene volne uporabljeno več kot 70 % odpadnega stekla. Pri njeni proizvodnji se uporablja bio vezivo Ecose, ki daje proizvodu rjavo barvo. Vezivo je izdelano iz naravnih obnovljivih materialov namesto kemikalij na bazi nafte. Novo vezivo ne vsebuje formaldehida, fenolov, akrilov in umetnih barvil, belila ali barvil.

Izolacijske proizvode iz mineralne kamene in steklene volne uvrščamo med zelene proizvode in seveda tudi trajnostne proizvode, ki ugodno vplivajo na zmanjšanje emisij v okolje in bistveno doprinašajo k zmanjšanju rabe energije v celotni življenjski dobi objekta.

Kamena volna je sestavljena iz kamnin vulkanskega izvora (kamnine diabaz, amfibolit, bazalt,…), steklena pa iz kremenčevega peska in recikliranega odpadnega stekla. Enostavno povedano: kamena volna je iz kamna, steklena pa iz stekla. Kemična sestava, ki je posledica različne baze osnovnih surovin, pa prinese določene razlike v njunih tehničnih karakteristikah. Kamena volna ima tako lahko precej boljše lastnosti mehanske trdnosti in požarne odpornosti, ostale lastnosti pa so tako pri kameni kot pri stekleni volni podobne. Kameno volno lahko uporabljamo praktično pri vseh aplikacijah za izolacijo objektov (ravne strehe, kontaktne in prezračevane fasade, tlaki, poševne strehe, suhomontažne pregradne stene), medtem, ko je najbolj pogosta uporaba steklene volne v poševnih strehah (mansardah) oz. suhomontažnih gradbenih konstrukcijah.

Osnovne surovine kamene in steklene volne so popolnoma naravni materiali – kamen in steklo. Kamnine se v proizvodnem procesu stalijo, nastala talina se nato oblikuje v material vlaknaste strukture, torej kameno ali stekleno volno. Protiprašno in vodoodbojno sredstvo ter vezivo so le dodatki v procesu, ki konkretnim izdelkom zagotovijo njihovo uporabnost.

Največkrat je osnovni pomen še vedno dobra toplotna izolacija, ki jo z uporabo mineralne volne dosežemo. Toplotna prevodnost mineralne volne se giblje od 0,030 W/mK do 0,040 W/mK, s čimer se mineralna volna uvršča v sam vrh toplotno-izolacijskih materialov. Poleg tega je mineralna volna istočasno odličen zvočni in požarni izolator. Koeficienti absorpcije zvoka α_s so ovrednoteni z 1.00, razred požarne odpornosti pa z A1. To pomeni, da z mineralno volno lahko izoliramo najbolj zahtevne akustične in požarne konstrukcije.

Pri izbiri izolacijskega materiala je poleg same toplotne izolativnosti določenega materiala potrebno gledati mnogo širše. Toplotna izolativnost je samo ena izmed številnih lastnosti izolacijskega materiala, ki je seveda zelo pomembna, ni pa mnogokrat ključnega pomena. Velik vpliv ima tudi sama gostota oz. prostorninska masa izolacijskega materiala, predvsem, ko govorimo o zadostni zaščiti gradbene konstrukcije za vroča poletna obdobja in o zvočni zaščiti. Ne smemo seveda pozabiti, kakšen bo vpliv izolacije na požarno varnost in zvočno zaščito ter nenazadnje vpliv izolacije na okoljski odtis in trajnostnost v celotnem življenjskem ciklu delovanja zgradbe.