Nasvet strokovnjaka: ”Naravna svetloba je zdravilo in poživilo”

Se človeštvo spreminja v bitja zaprtih prostorov in ali so zrakotesne, skoraj hermetično zaprte hiše, v katerih odpiranje oken ni zaželeno, res prava smer za prihodnje rodove? Zdravstveno stanje ljudi kaže da ne, saj je po podatkih zdravstvene organizacije z genetiko pogojenih le 40 odstotkov bolezni, kar 60 odstotkov pa jih izhaja iz človekovega okolja. Ni treba biti zdravnik, da bi opazili, da se povečuje število alergij, dihalnih težav, nemirnosti pri otrocih, v stanovanjih so težave z vlago vedno pogostejše … Najnovejše raziskave kažejo, da imamo zdravilo pred nosom, a smo ga dolgo podcenjevali. Rešitev je naravna dnevna svetloba. 

Deborah Burnett, uveljavljena ameriška strokovnjakinja za zdravje v bivalnih prostorih, je pred kratkim gostovala na prvi konferenci o dnevni svetlobi v Sloveniji in pomen naravne svetlobe opisala zelo slikovito: »Dnevno svetlobo bi po učinkovitosti lahko primerjali s farmacevtskimi izdelki. Ima podobne učinke kot zdravila in poživila, npr. kava, alkohol, celo marihuana … Za zdravje človeka je naravna svetloba vitalnega pomena in ne moremo je nadomestiti z nobeno umetno svetlobo!«

Dnevna svetloba je dinamična     

 Za razliko od umetne svetlobe se naravna dnevna svetloba nenehno spreminja. Ne samo, da se od sončnega vzhoda do zahoda spreminja njena jakost, ampak jo ob različnih urah dneva sestavljajo tudi različne količine posameznih valovnih dolžin. Dnevno svetlobo namreč tvorijo vsi spektri in vse valovne dolžine elektromagnetnega valovanja. Razmerja med UV žarki, infrardečo svetlobo, vidnim spektrom in radijskimi valovi se skozi dan spreminjajo, presenetljivo pa je, da na človeka enako pomembno vplivajo tudi tiste valovne dolžine, ki jih oko ne zazna. Naše telo jih namreč občuti tudi skozi kožo in skozi zaprte veke.

Očesne palčke in čepki ne zaznavajo le barv vidnega spektra in jakosti svetlobe, ampak tretji tip receptorjev posreduje informacije o dinamični dnevni svetlobi v vse dele telesa in s tem se v človeku sprožajo čustva in občutenje svetlobe. Tega ne zmore nobena umetna svetilka.

Za naše zdravje potrebujemo vse spektre in vse valovne dolžine, umetna svetloba v stavbah pa je ves čas enaka. Edino naravna svetloba je tista, ki zares podpira naše zdravje, dolgoživost in vpliva celo na reprodukcijo. Investitorji in načrtovalci stavb bi morali prenehati razmišljati o sončni svetlobi kot o nečem, kar je le vizualno. V resnici gre za veliko več kot to – dnevna svetloba je vir življenjske moči.

Svetlobe ne gledamo, ampak jo uporabljamo

»Svetloba je energija, ki je namenjena temu, da jo človeško telo uporablja in ne gleda,« trdi Deborah Burnett in to utemeljuje z dejstvom, da naše oči niso zasnovane za gledanje v sonce, niti v bleščeče objekte, pač pa je naše telo naravnano tako, da za optimalno delovanje potrebuje spreminjajočo se svetlobo oziroma svetlobne informacije, ki prihajajo z obzorja. Tudi zato je počutje za delovno mizo ob oknu, s katerega imamo odprt pogled navzven in ki nam omogoča spremljanje dneva, veliko boljše kot v notranjosti prostorov.

Raziskava, ki so jo opravili na 30.000 učencih je pokazala, da so učenci, ki so bivali v učilnicah s fasadnimi in strešnimi okni in ki so bili deležni tako zenitalne dnevne svetlobe od zgoraj kot tudi dnevne svetlobe od strani dosegali za kar 20 odstotkov boljše rezultate pri testih iz matematike in za kar 26 odstotkov boljše rezultate pri branju.

Še več: za odlično počutje v prostorih je izjemno pomembna tudi zenitalna svetloba ali svetloba, ki prihaja od zgoraj. Gibanje senc, premikanje svetlobe po prostoru in izmenjevanje svetlih in temnih predelov je za dojemanje bivalnega prostora ključnega pomena. Pri tem gre seveda upoštevati tudi odsevnost pohištva, odblesk tal, odbojnost svetlobe od sten in podobno, saj vse to pozitivno vpliva na počutje v prostoru, a razlog za dobro počutje niso barve, niti vidna svetloba, pač pa gibanje te svetlobe.