Balkon v mansardnem stanovanju

Zelo preprost pregled nepremičninske ponudbe na tržišču jasno kaže, da se najbolje  prodajo stanovanja v zadnji etaži. Velikokrat so to večje stanovanjske površine in imajo zato tudi večjo ceno, kar pa ni ovira za prodajo teh najbolj cenjenih kvadratnih metrov. Vrednost mansardnega stanovanje dviguje tudi terasa ali loža, torej odprt prostor, kjer stopimo v neposreden stik z zunanjostjo. Na japonskem imajo celo s predpisi določeno, da mora stanovanje imeti izhod na odprt prostor: balkon, loža…

Pri prenovah obstoječih podstrešji velikokrat naletimo na dejstvo, da klasične terase ni nemogoče izvesti, bodisi zaradi predpisov, zahtev ali celo finančnih omejitev. V takih primerih se lahko poslužujemo nekaterih tehničnih rešitev, ki se zelo približajo funkciji terase in so cenovno ugodnejše. To so posebna strešna okna, ki so zaradi načina odpiranja funkcionalno podobna odprtemu prostoru.

Ena najbolj zanimivih rešitev je strešni balkon. Ko je zaprt ustvarja stekleno vodotesno zaprto površino, veliko dobra dva kvadratna metra, ko se balkon odpre pa stojim s celim telesom zunaj, vendar na varnih tleh svojega doma. Tovrstne rešitev so primerne za podstrešja, kjer frčade niso dovoljenje, nekatera mestna središča, zgodovinsko zaščitni objekti ipd… Strešni balkon deluje kot okno v dveh delih, kjer se spodnji del okna prevesi iz poševnega v vertikalo in se razpre varovalna ograja na straneh, zgornji del – okno pa se privzdigne nad glavo. Spodnji del zasteklitve ima na notranji strani varnostno steklo, ker sega skoraj do tal.

Če gremo po cenovni lestvi navzdol, se lahko povsem zadovoljimo tudi z vizualno enakim elementom, kjer je razlika v tem, da se spodnji del take zasteklitve ne odpre, temveč se le zgornji. Tako imamo še veno polovico telesa na odprtem, na svežem zraku. Vse tovrstne zasteklitev imajo na zunanji strani kaljeno steklo, ki je odporno proti toči in podobnim udarcem. Večjo stekleno površino načrtujemo, večji bo efekt terase.

In potem je tukaj še cenovno najugodnejša rešitev, kjer s postavitvijo strešnih oken v vrsto dosežemo večji stekleni pas, ki pa ga lahko v celoti odpremo tako, da  jih dvignemo nad svojo glavo. Gre za strešna okna z dvojim vpetjem. Vpetje na sredi omogoča zasuk okna, da lahko očistimo steklo tudi na zunanji strani, vpetje na vrhu pa omogoča, da okno dvignemo glavo.

Pomemben del takšnih večjih steklenih površin je tudi senčenje – zaščita pred poletno vročino. Vsi zgoraj našteti elementi se lahko senčijo z mrežastim senčilom, ki zadrži do 60% vročine, ob enem pa nam prostora ne zatemni popolnoma. Tako ohranimo stik z okolico in zadostno količino naravne svetlobe, da ni potrebo prižigati umetne svetil.

Notranje senčenje je namenjeno usmerjanju svetlobe in ustvarjanju notranjega ambienta, tako kot zavese ali žaluzije v  običajnih etažah. Ker se to veže na poglavje o ustvarjanju vizualnega bivalnega ugodja v prostoru, se o notranjih senčilih odločamo tako rekoč hkrati z določitvijo barve sten ter notranjim opremljanjem.

Lara Romih, u.d.i.a.